Moramo res potrditi 1000 primerov Korovanirusa, da se bomo ustavili

Danes sem naključno dobila informacijo, da sem bila v stiku z zdravnikom, ki ima Koronavirus v Ljubljanski porodnišnici. Ob pregledu materinske knjižice so me takoj prosili naj si nadenem masko in me izolirali. Videti je bilo, kot da bi morala vedeti oziroma bi morala biti obveščena o tem, da sem potencialno okužena. Ampak do tega trenutka me ni nihče obvestil. Ob tej izkušnji apeliram na vse sodržavljane naj imajo v sebi toliko poguma, da se javno izpostavijo in s tem zaščitijo okolico. Če se ne želijo izpostaviti, naj bodo toliko pošteni, da se izolirajo – tako kot sem se jaz.

Po vsej verjetnosti do okužbe ni prišlo, moram pa vseeno še nekaj časa ostati v izolaciji.

Življenje je kratko.  Če bi vas pred enim mesecem vprašala koga boste izbrali, da zapusti ta svet verjamem, da ne izbrali nikogar. Danes smo v situaciji, ki je nismo pričakovali. Mi smo tisti, ki izbiramo komu se bomo približali in komu bomo lahko povzročili težave. Bodo to naši starši? Teta? Prijazen sosed ali neznanec na cesti?

Nimamo pravice, da izbiramo in odločamo o življenju drugih. Če samo sumite, da bi lahko bili okuženi preprečite, da bi se okužili še drugi. Toplo vam polagam na srce – ne hodite v večje trgovske centre, zaloge nakupite največ za dva tedna, v primeru da boste zboleli in se boste izolirali. Kolikor se da opravite nakupe preko spleta.

A ni super, da nam tehnologija omogoča toliko interakcije in virtualnega druženja? Iz naslonjača lahko naredimo danes skoraj karkoli. Pravočasno smo uvedli sistem e-receptov in e-napotnic, da se izognemo gneči pri zdravniku. Telefone so razvili do te mere, da smo lahko v stiku s komerkoli, kadarkoli. Ne ločuje nas več razdalja. Zadnja leta smo se borili proti tehnologiji in zapostavljanju socialnih stikov in zdaj smo tukaj – na prelomnici, ko ti stiki pomenijo največ.

Koronavirus ne jemljimo kot grožnjo, ampak preizkušnjo globalizacije, človeške solidarnosti in poštenosti. Žalostno je, da slišim zgodbe o ljudeh, ki namesto doma raje izberejo gostilno in se “še zadnjič pošteno napijejo in najejo”. Smo res tako primitivni? Ob pogledu na izropane police se sprašujem kakšna družba smo postali. Če bomo mi imeli doma 10 kg makaronov, nekdo zato ne ob imel niti pol kg makaronov. In potem me še dodatno bolijo e-maili samooklicanih gurujev, ki obljubljajo bajne zaslužke na temo Korona virusa. Kakšen pomen bo imel denar, ko boš izgubil bližnje. Lahko si boš kupil robota, ki bo čvekal s tabo – tisto kar ga boš naučil. To pa je to.

Katera je tista številka potrjenih primerov, ki nas bo ustavila. Kdaj bomo namesto trgovine izbrali dom. Vem, da je za nekatere družine težko. Tekom potrošništva in hitenja sta se partnerja oddaljila, otroci živijo v svojem svetu. Služba je na prvem mestu, z otroci se več ne znajo igrati. Razumljivo, da jim je težko ostati doma – pa vendar. Zdržimo teh nekaj tednov v izolaciji. Izognimo se vsem stikom. Bomo res morali potrditi tisoč primerov in zavihteti na vrh lestvice, da se bomo ustavili?

Kontakt

logo 272x90

Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.