Med študijem na Ekonomski fakulteti sem, tako kot večina, začela iskati poslovne ideje. V tistem trenutku se mi je zdelo dobro, da bi s fantom odprla spletno trgovino z modnimi dodatki in pletenimi izdelki za otroke, ki sem jih pletla sama. Imela sva vse. Vsaj mislila sem tako.
On je diplomiral iz oglaševanja, izdeloval spletne strani, jaz pa sem bila dobra v pisanju, optimizaciji spletnih strani, fotografiranju in organizaciji. Popolna kombinacija, a ne?
Zaradi optimizacije sva prišla hitro med zadetke. Dobila sva prvo povpraševanje gospoda, ki je postal najina redna stranka. Edini je bil, ki je izdelke naročal po telefonu ????. Najina ideja je bila, da bi trgu ponudila izdelke za darila z možnostjo brezplačnega zavijanja. Celoten marketinški koncept je slonel na brezplačnem zavijanju. Logotip je predstavljala košarica v kateri se je vozilo darilo. Na spletni strani je sprogramiral, da se je namesto miške pojavilo darilo. Mislila, sva da je to tisto, kar kupca prepriča k nakupu. Pa je daleč od tega.
Vsak dan znova sva trčila v kup birokracije. Strah, da bo kaj narobe naju je ohromil. Z željo po drugačnosti sva se obveščanja o trgovini lotila preko letakov. Kdo pa še iz letaka pretipka spletno stran? (opomba: QR kode niso bile v uporabi).
Cel dan sva pakirala, objavljala, oglaševala, pisala in se ukvarjala s tem, da bi prodala več. Zaslepljena sva bila s ciljem in ne s potjo. Pozabila sva se vprašati najpomembnejše: KATERI PROBLEM REŠUJEVA?
Kompresijske nogavice rešujejo problem krčnih žil, oblačila zadovoljujejo potrebo po pripadnosti in varnosti. Kaj pa rešuje najina spletna trgovina? Manjkala nama je specializacija v določen segment in osredotočenost na potrebe. Šele nato bi lahko prišla širitev.
Poleg tega, da se nisva osredotočila na problem, nisva videla naše stranke kot ciljno publiko. Z oglasi sva streljala vsepovprek (pletene copatke lahko kupi babica, mlajša teta, mama itd). Lahko bi bilo bolj uspešno.
Nato pa sem med sprehodom razmišljala, prišla domov in rekla, da je čas da postaviva rok. Me tem se nama je odpiral drugi projekt in morava sva sprejeti odločitev ali bova iz rok spustila »najinega prvega podjetniškega otroka«. Prišel je konec leta in s tem trenutek odločitve, da spletno trgovino prodava konkurenčni spletni trgovini.
Kaj so bili glavni vzroki neuspeha:
- Verjela sva, da je lahko. Na začetku je zelo težko. In od daleč se ne vidi dela spletnih trgovcev- zato jih spoštujem in občudujem.
- Nisva imela jasnega fokusa. Tavala sva sem ter tja in preizkušala na kratki rok.
- Premalo sva analizirala. Danes Google Analytics opravi veliko dela, včasih se je marsikaj analiziralo ročno.
- Nisva si dovolj želela. Oziroma nisva bila pripravljena vztrajati, ker sva imela druge projekte. Mogoče bi na dolgi rok uspelo.
Podjetništvo je kot polet v nebo. Na začetku verjameš da je vse svetlo in kristalno jasno, višje letiš, več je oblakov in preizkušenj, odpirajo se nova vprašaja, ko pa se prebiješ čez vse turbulence letiš in uspeš. Lahko pa te turbulence spravijo na tla.
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.