Nosečnice na delovnem mestu in njihove pravice

Nosečnice smo z razlogom “ogrožena vrsta na delovnem mestu”. Delodajalec nosečnico prevečkrat vidi kot breme, ki komaj čaka da gre na bolniško. Prijateljice in znanke so me opozorile, da so delodajalci mnenja, da bolniško dobiš kadarkoli. Kar pa ne drži. Za daljšo bolniško odsotnost mora biti konkreten razlog, kar rahle bolečine v hrbtu ali slabost zagotovo niso. 

Na delovnem mestu niso zaščitene le noseče ženske

Pravno varstvo na delovnem mestu velja poleg nosečnic tudi za mame, ki so pred kratkim rodile in mame, ki dojijo. Zakonodajalec želi zaščiti razvoj otrok in delovanje družine.

  • Zakon o delovnih razmerjih določa, da imajo delavci zaradi starševstva (moški) ali nosečnosti (ženske) v delovnem razmerju
    pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora delavcem omogočiti usklajevanje družinskih in poklicnih
    obveznosti.

Sem spadajo tudi obiski šole za starše. Delodajalec naj bi se tako ženski kot moškemu prilagodil in omočil odsotnost z dela (plačano ali neplačano, odvisno od kolektivne pogodbe). Noseča ženska je upravičena do bolniške odostnosti za vsak ginekološki pregled. Ob obisku ginekologa zaprosite, da vam napiše potrdilo o obisku. S potrdilom v roku treh dni obiščite svojega osebnega zdravnika. Nekaterim osebnim zdravnikom je dovolj zapis v materinski knjižici. 

  • V času nosečnosti in še eno leto po porodu delavka ne sme opravljati del, če le-ta s povečano nevarnostjo
    vplivajo na njeno zdravje in na zdravje otroka.

Vsak delodajalec je dolžan pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer se točno opredeli s katerimi snovmi in napravami dela noseča ženska na delovnem mestu in kakšno je tveganje za morebitne poškodbe. V primeru, da delodajalec od nosečnice zahteva da nadomešča sodelavko, ki dela na delovnem mestu, ki bi lahko predstavljajo nevarnost za nosečo žensko lahko delo zavrne. Delodajalec vam mora pri nadomeščanju dati v podpis obrazec, da se strinjate. 

  • Delodajalec ne sme zahtevati od delavke ali celo sam poizvedovati o podatkih glede nosečnosti delavke, razen
    če to zahteva delavka zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.

Podatki, ki jih lahko zahteva so predviden rok poroda (PDP), razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd…), ne pa konkretnega stanja nosečnice. Npr. če ima nosečnica kronično bolezen, o tem delodajalec ne sme poizvedovati. To je pogosto razlog, da delodajalci pogodbe noseči ženski ne podaljšajo. Nosečnica ni dolžna razlagati o svojih težavah delodajalcu. 

  • Če delavka opravlja delo, ki bi lahko v času njene nosečnosti škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivalo na njeno zdravje ali zdravje otroka, ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.

To pomeni, da če delate v tovarni z nevarnimi snovmi ali vaše delovne naloge obsegajo dvigovanje bremen, lahko delo odklonite in se z delodajalcem dogovorite o nadomestilu plače, vi pa ostanete doma. 

  • Če pride med delavko in delodajalcem do spora, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oziroma zdravniške.
    komisije.
  • V času nosečnosti in do enega leta starosti otroka, delavka ne sme delati nadur ali ponoči.
  • V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.

Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice ni njena dolžnost za dokazuje. Dokazno breme bremeni delodajalca. Kar v praksi pomeni, če je nosečnica diskriminirana ali žrtev mobinga, mora delodajalec dokazati, da to ne drži. 

Ali vaše delovne naloge predstavljajo nevarnost za otroka in vas, si preberite v blogu.

Vir: http://www.mddsz.gov.si

 

Kontakt

logo 272x90

Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.