Danes zvečer se je Simon vrnil domov in me vprašal kakšen je bil moj dan. Odgovorila sem mu, da je bil “extra neproduktiven”. Če sem iskrena se zaradi tega počutim malo krivo. Prijateljica mi je poslala sliko čudovite potice, druga je objavila na FB da je tamalemu sama zašila kompletek in tretja je kljub dežju hčerki peljala na izlet. Medtem ko sem jaz ležala in razmišljala o udobnosti našega novega kavča.
Imeti otroka z majhno starostno razliko je na trenutke naporno. Ves čas si v pogonu in vsak trenutek, ko si lahko oddahneš si zares oddahneš in ne počneš nič. Posoda te čaka v pomivalnem stroju, perilo je že zdavnaj opralo in lonec je še vedno prazen. Ok je, če si včasih vzamemo trenutek, da ne delamo ničesar.
V obdobju pandemije se je razvil nov trend tekmovalnosti. Katera mamica bo spekla boljši in lepši kruh, katera se bo naučila več ročnih spretnosti in več časa posvetila otrokom. Pandemija bi morala biti čas, da se starši naučimo pomiriti sami s seboj in poiskati blažilce stresa – trenutke, ki nam prinašajo zadovoljstvo in nas stabilizirajo ne pa pahnejo v obup.
Ostati doma sredi svetovne pandemije in opazovati bližnje osebe, ki na videz produktivno uporabljajo svoj čas in zmorejo neverjetne stvari, kot Grey iz 50 odtenkov sive, ki je bil odličen pianist, voznik helikopterja, strasten ljubimec, bogataš in ob vsem tem še obseden z nadzorom, nas hitro pahne v anksioznost.
Kaj sploh je anksioznost? Je občutek, da stvari nimamo več pod nadzorom. Skrbi nas, da situacije ne obvladujemo, če se čisto iskrena na pandemijo posameznik nima velikega vpliva, lahko nekaj prispeva, ključna pa je kolektivna odločitev. Po glavi se nam pletejo namišljene skrbi. Pogosti simptomi pri anksioznosti so motnje spanja, kronična izčrpanost, glavoboli, bolečine v prsih, trebušna nervoza, napetost mišic vratu in hrbta, otrple okončine, občutek cmoka v grlu in drugi psihosomatski simptomi.
Do anksioznosti pogosto pride pred rojstvom otroka. Strah nas je ali bomo zmogle? V glavi si delamo scenarije, ki se nikoli ne bodo zgodili.
Kako si lahko pomagamo sami?
Sprejmite dejstvo, da če ne delate nič s tem ni nič narobe. Včasih potrebujemo odklop in odmik od povzročiteljev stresa (verjeli a ne, socialna omrežja s popolnimi fotografijami so pogosto povzročitelj stresa).
Sprostite se. Sprostitvene tehnike so enostavne dejavnosti, ki nadvse blagodejno vplivajo na naše počutje, pomagajo pa umiriti tudi fizične simptome, ki spremljajo anksioznost. Med najbolj učinkovite sprostitvene tehnike spadajo meditacija, vaje za globoko dihanje in joga. Izjemno blagodejno vplivajo tudi druge aktivnosti, ki ne zahtevajo vadbe ali predhodnih izkušenj, npr. tople kopeli ali kava s prijateljico.
Bodite telesno aktivni. Aktivnost naj bo takšna, ki nam je v veselje. Fizična aktivnost izboljša samozavest in spodbuja izločanje serotonina v možganih. Ne začnite teči, ker je fotko teka objavila prijateljica, tecite zaradi sebe.
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.