Super močen dojenček – hipertonija

Hipertonija je nasprotje hipotonije. Gre za preveliko mišično napetost dojenčka. Je slišati super imeti močnega dojenčka? No, ni ravno tako – to vam lahko zatrdim iz prve roke.

---

Lan bi se moral roditi en mesec prej. Zaradi okužbe specialista so vsi pregledi odpadli, jaz pa sem morala v izolacijo za dva tedna. Lan na teži ni niti malo pridobival, zato sem dobila napotnico za porod. Nisem čakala, da mi je odtekla voda in nisem skrbela kako bo s prevozom. 5.4.2020 sem se ob 8.00 zglasila v porodnišnici s svežim sendvičem v mini hladilni torbi in zalogo čokolad. Ob trinajsti uri pa sem v roki že držala močno štručko.

Lan se je rodil s hipertenzijo. Po dveh tednih je držal glavo brez opore, iz trebuha na hrbet se je obrnil že pri 6 tednih. Patronažni sestri je povzročal kar nekaj preglavic, da ga je prvič skopala, saj se je z rokicami in nogicami odrival iz vseh strani banjice. Z Lanom je bilo prve mesece težko. Cel dan je bil zakrčen in zelo težko sem mu umila gubice pri nogicah, zapestjih in vratu. Posledično so se tudi hitreje vnele. Sprostil se je edino v vodi. V pomoč mi je bil sedež za v vodo, ki je nudil boljšo oporo trupu.

Po dveh mesecih sem pediatrinjo končno prepričala, da morava v razvojno. Verjela, je da se bo stanje popravilo pa se ni, postalo je še hujše. Razvojna pediatrinja me je nemudoma napotila na nevrofizioterapijo. Še isti dan smo se znebili gugalnika – saj se lahko otrok premočno razvije in se hudo poškoduje in znižali stranico posteljice. Z nogicami se je dvigal ob stranico, tako da je imel ritko v zraku, glavo pa na posteljici. Poleg hipertenzije je razvojna pediatrinja potrdila tudi asimetrijo. Z eno stranjo je bil bolj aktiven kot z drugo. Po tednih vaj me je z enako močjo znal pocukati za lase.

Na nevrofizoterapiji se me naučili pravilnega rokovanja z otrokom. Zame je bilo to zelo težko, saj mišično nisem močna, Lan pa je težek. Rokovanje sem izvajala ob opori druge roke, saj samo z eno ni šlo. Povečali smo dnevno količino D vitamina iz ene na dve kapljici. Lana sem večinoma premikala in pestovala jaz. Vsem sem razložila, da ima razvojne težave in hitro se lahko zgodi, da se zaradi napačnih gibov poslabšajo. Poljubi ne škodujejo, tega je še danes vesel. To sem dopustila.

Pred Covid ukrepi sva vsak teden hodila na nevrofizoterapijo, kjer sva pod strokovnim nadzorom delala vaje in jih nadgrajevala. Šlo nama je dobro. Sedaj nama je vse odpadlo in sva že tri tedne prepuščena sama sebi. Vsak dan je nova zmaga. In vsak gib je nov uspeh.

Hipertonija ni diagnoza, ki bi si jo želela. Čeprav je na prvi pogled, videti dobro, saj tvoj dojenček zmore več, je lahko zelo obremenjujoče. Lan se je rodil “trebuščkast”. Mislila, sem da je po očitu. Zmotila sem se. To je bila posledica hipertonije, ker je imel proti drugim delom telesa preohlapne trebušne mišice.

Ponosna sem nase, da sem vztrajala pri pediatrinji, da naj ga pregleda specialna pediatrinja.  Po nešteto urah in urah vaj je zakrčenost počasi izzvenela, vseeno pa je ostalo kar nekaj gibalnih težav, ki jih rešujemo skupaj z nevrofizoterapevtko. Ko se stanje normalizira se bo obravnavi pridružila tudi delavna terapevtka.

Mamice, polagam vam na srce – če pri otroku vidite odstopanje – vstajajte. Nič ne bo narobe, če ga pogleda specialist. Ko je specialna pediatrinja videla Lana, je bilo njeno prvo vprašanje, kje sva bila toliko časa? In potem je sledilo začudenje, da takšnega primera z odložitvijo poroda na rok ni imela že najmanj deset let. Lan se je rodil z nizko porodno težo in ni dobro napredoval, bil je zelo droben in nebogljen, hkrati pa je brcnil tako močno, da me je skoraj odneslo :).

Na koncu se je vse dobro rešilo – trkam na les.