V resnici je slika precej bolj preprosta: večino stvari lahko mirno izpustiš.

Spodaj je realen pregled najpogostejših nepotrebnih nakupov – in kaj se dejansko splača.

1. Posebna nosečniška kozmetika (v velikih količinah)

Kreme proti strijam, olja, serumi … izbira je ogromna.

Dejstvo je, da noben izdelek ne more zanesljivo preprečiti strij, saj imajo pomembno vlogo genetika, hormoni in elastičnost kože.

Kaj je dovolj:

• ena kakovostna krema ali olje za vlaženje
• redna, enostavna nega

Prihranek: namesto 50–100 € lahko porabiš 10–20 €

2. Preveč nosečniških oblačil

Pogosta napaka je kupovanje “za vsak slučaj”. Rezultat: polovico oblačil oblečeš enkrat ali sploh ne.

Realnost:

• nekaj osnovnih kosov je dovolj (hlače, pajkice, 2–3 majice)
• veliko običajnih oblačil lahko nosiš naprej (oversize, obleke, jopice)

Nasvet: kupuj sproti, ko vidiš, kaj res potrebuješ

3. Več različnih nosečniških blazin

Ena dobra blazina lahko bistveno izboljša spanec. Več različnih modelov pa običajno ni smiselnih.

Kaj deluje:

• ena kakovostna blazina (če ti ustreza)
• ali kombinacija navadnih blazin, ki jih že imaš

4. “Napredni” pripomočki za dojenčka že v nosečnosti

Veliko staršev kupi že vnaprej:

• sterilizatorje
• grelce za stekleničke
• več različnih stekleničk

Dejstvo je, da še ne veš, ali jih boš sploh potrebovala (npr. če dojenje steče brez težav).

Bolj smiselno:

• kupi osnovo
• ostalo dokupi kasneje po potrebi

5. Velike zaloge izdelkov za dojenčka

Popusti hitro zapeljejo – a pri dojenčkih to pogosto ni dobra ideja.

Kaj se lahko zgodi:

• plenice otroku ne ustrezajo
• kozmetika povzroči reakcijo
• izdelkov sploh ne uporabljaš

začni z majhnimi količinami in opazuj, kaj ustreza

6. Preveč “luštnih” stvari

Mini oblekice, igrače in dodatki so privlačni, a hitro presežejo dejanske potrebe.

Resnica:

• dojenček prve mesece potrebuje zelo malo
• veliko stvari ostane neuporabljenih

Kako dejansko prihraniti

• kupuj postopoma
• ne sledi slepo “must-have” seznamom, razen tistemu za v porodnišnico
• vprašaj druge starše, kaj so res uporabljali
• z večjimi nakupi počakaj, dokler nisi prepričana
• sprejmi rabljene stvari (velik finančni prihranek)

Dojenček ne potrebuje popolne opreme. Potrebuje stabilno okolje, tvojo prisotnost in občutek miru.
Manj stvari pomeni manj odločanja, manj nereda in manj finančnega pritiska.

To pa neposredno vpliva tudi na tvoje počutje.

Poletje je za otroke čas brezskrbnosti, igre in novih doživetij, za starše pa pogosto tudi organizacijski izziv. Kam z otroki med dolgimi počitnicami, ko službene obveznosti ne počivajo? Ena izmed odličnih rešitev je poletno počitniško varstvo, ki ga tudi letos sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Programi poletnega varstva ponujajo otrokom kakovostno preživljanje prostega časa – od ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti do druženja z vrstniki in odkrivanja novih interesov. Otroci si tako ustvarjajo lepe spomine, hkrati pa razvijajo socialne veščine in samostojnost.

Veliko zanimanje – prijave zahtevajo pripravljenost

Zanimanje za sofinancirano varstvo je vsako leto izjemno veliko. To pomeni, da je ob prijavi potrebna hitra reakcija in dobra priprava. Izkušnje staršev kažejo, da mesta pogosto hitro zapolnijo.

Tudi sama imam takšno izkušnjo – lani sva bila z možem pripravljena vsak za svojim računalnikom točno ob odprtju prijav, pa nama kljub temu ni uspelo. Na srečo se je kasneje sprostilo mesto, tako da smo na koncu le dobili priložnost za vključitev otroka v program.

Kako povečati možnosti za uspešno prijavo?

Če želite povečati možnosti, da vaš otrok dobi mesto, priporočamo nekaj preprostih korakov:

• že vnaprej pripravite vse potrebne podatke o otroku,
• pravočasno odprite prijavno stran,
• ob uri začetka (običajno ob 7.00) takoj oddajte prijavo,
• če pride do težav s stranjo, ne obupajte – vztrajnost se pogosto izplača.

Zaradi velikega navala uporabnikov se namreč spletne strani lahko upočasnijo ali začasno prenehajo delovati, zato je pomembno, da ostanete potrpežljivi.

Priložnost za aktivno in varno poletje

Sofinancirano poletno varstvo predstavlja odlično priložnost za vse družine. Otroci preživijo čas aktivno, varno in v družbi vrstnikov, starši pa imajo več miru pri usklajevanju vsakodnevnih obveznosti. Subvencijo je mogoče koristiti za dva tedna, ki pa nista nujno eden za drugim.

Več informacij o razpisu in prijavi najdete na uradni strani:
https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novice/sofinanciramo-poletno-pocitnisko-varstvo

Plavalne počitnice

Zavod g-rega V zavodu G-rega v mesecu juliju in avgustu 2026 izvajajo poletno počitniško varstvo za otroke med 4. in 12. letom starosti na Laguni. Cena za teden varstva: 249 €

Zabavni počitniški programi

Otroška akademija med poletnimi počitnicami bo Otroška akademija organizirala celodnevno počitniško varstvo na Parmovi 51 v Ljubljani. Dopoldan boste lahko izbirali med lego robotiko, likovnimi in znanstvenimi delavnicami, kuharskim tečajem in programiranjem, popoldneve pa bomo namenili športu in druženju. Cena še ni znana

Zavod 1-2-3 med poletnimi počitnicami organizira delavnice robotike in programiranja za spodbujanje ustvarjalnosti in radovednosti, aktivno in kakovostno preživljanje počitnic, krepitev sodelovanja in samozavesti. Cena za teden varstva od 205 € dalje

Poletni plavalni tečaj Olimija več informacij kmalu TUKAJ

ROBO CAMP več informacij TUKAJ

Zveza Anita Ogulin & ZPM 10 dnevno letovanje. Redna cena 510 €, možno tudi subvencioniranje. Več informacij TUKAJ.

Digital School, poletna šola programiranja, 7-16 let. Dopoldanski program: 120 € na teden
Celodnevni program: 240 € na teden

Poletne počitnice z Lingulo. 5- 14 let. Dopoldanski program: 199,23 € na teden, celodnevni program od 299,28 € na teden.

Filmske počitnice v Kinu Bežigrad. za otroke od 6 do 12 leta starosti. 220 €

Atlantis – počitniško varstvo. Cenik dostopen TUKAJ.

ZOO Ljubljana. Cena 212,50 € na teden. Namenjeno: otrokom rojenim leta 2019, 2018, 2017, 2016.

Teniški počitniški kamp .  Cena: 200€ na teden.

Plezalna šola. 243 € na teden (5 dni). Za otroke med 6. in 14. letom starosti.

WOOP počitniško varstvo. 230 € Akcijska cena do 31.5.2026. Redna cena 260 €

Modre aktivne počitnice. 195 eur na teden. Od 5-13 let.

Bi želeli predstaviti vaše počitniško varstvo na naši spletni strani, pišite nam na info@minirokice.si

Novoletne zaobljube imajo v svetu starševstva poseben, skoraj mitski status. Pridejo tiho, zahrbtno, skupaj z novim koledarjem in tistim nadležnim občutkom v želodcu, da bi morali nekaj spremeniti. Biti boljši. Bolj mirni. Bolj prisotni. Manj kričati. Več klečati na tleh in zlagati kocke. Več skrbeti zase.

V teoriji niso slabe. Izhajajo iz čiste ljubezni in želje po lepšem življenju. A prav v starševstvu se te lepe želje najhitreje in najbolj boleče zaletijo v zid realnosti. Večina jih propade še pred koncem januarja – in ne zato, ker bi bili starši šibki ali nesposobni, ampak ker so te zaobljube pogosto nastavljena past.

Ker januar ni štartna črta, ampak podaljšek decembrske izčrpanosti

Bodimo iskreni: v novo leto nihče od nas ne vstopa spočit in svež. Starši v januar ne vkorakamo, ampak se privlečemo. Za nami je december – mesec, ki je maraton obdarovanj, viroz, peke piškotov, obiskov, sladkorja in popolnoma porušenih rutin.

Tvoje telo in psiha nista na “začetku novega poglavja”. Sta na rezervi. Zaobljube predpostavljajo presežek volje in energije. Januarja pa večina staršev sanja samo o tem, da bi lahko spali štiri ure v kosu brez prebujanja. Pričakovati od sebe drastične spremembe v stanju globoke utrujenosti ni ambiciozno, ampak je mazohizem.

Obljubljaš tistemu staršu, ki ga v ogledalu ne vidiš

»Bolj bom potrpežljiv.« »Manj bom na telefonu.« »Vsak dan bomo brali.«

Te stavke pišemo za nekega idealnega starša v naši glavi. Tistega, ki je naspan, ki ima podporo babic, ki nima službenih rokov in čigar otrok se ne meče po tleh sredi trgovine, ker si mu kupil napačno barvo žemlje. Težava je v tem, da ti živiš z resničnimi otroki in resničnimi težavami. Idealni starš v tvoji glavi nima otroka z vnetjem ušes ob dveh zjutraj. Ti ga imaš. Zaobljube, ki ignorirajo realnost kaosa, nimajo možnosti preživetja.

Ne moreš prenoviti hiše, medtem ko v njej gori

Novo leto pogosto dojemamo kot priložnost za »popoln reset«. A starševstvo ni projekt, ki ga lahko čez noč obrneš na glavo. Ko si naenkrat zadaš, da boš spremenil vzgojo, prehrano, uvedel večerno branje, omejil risanke in začel telovaditi, se sistem preprosto zruši.

Ne zato, ker ne bi hotel. Ampak ker je preveč. Starševstvo je pogosto preživetje. In ko poskušaš hkrati popraviti vse, se običajno zlomiš ti, ne pa tvoje stare navade.

Krivda je zanič gorivo

Veliko staršev si zaobljube postavi iz občutka krivde. Ker imamo občutek, da nismo dovolj dobri. Ker smo včeraj vpili. Krivda te morda brcne v rit za prvi teden januarja, ne more pa te nositi skozi leto. Je toksično gorivo.

Ko se zgodi prva napaka (in zgodila se bo, zagotovo), krivda naraste, motivacija pa strmoglavi. Trajne spremembe zrastejo iz sočutja do sebe, ne iz bičanja samega sebe.

Otroci niso projekt

Zaobljube predvidevajo stabilnost. »Vsak dan bomo…« Starševstvo pa je vse prej kot stabilno. Otroci zbolijo. Spremenijo se faze. Pridejo razvojni preskoki, regresije spanja, izzivi, ki jih nismo načrtovali. Otroci so kot vreme – nepredvidljivi. V takem okolju togi cilji hitro izgubijo smisel in postanejo le vir frustracije. Ne moreš se zaobljubiti soncu, če zunaj dežuje.

Pozabljaš, da si človek, ne samo servis za otroke

Večina starševskih zaobljub govori o tem, kaj bomo naredili za otroke. Redko pa vključujejo vprašanje: »Kaj v resnici zmorem jaz kot človek?« Starš, ki je kronično izčrpan in ki ne upošteva svojih meja, ne more biti dolgoročno potrpežljiv. To je biološko dejstvo. Prazna skodelica ne more napojiti nikogar. Če tvoja zaobljuba ne vključuje skrbi zate (in s tem ne mislim peneče kopeli, ampak spanje in mir), potem je obsojena na propad.

Ker mislimo, da štejejo samo velike zmage

Zaobljube so pogosto grandiozne. A v starševstvu so tiste, ki res štejejo, majhne in tihe. En mirnejši odziv, ko ti gre na jok. En iskren pogovor. Ena odpoved dodatni obveznosti, da lahko samo sedite na kavču.

Ko teh drobnih premikov ne prepoznamo, ker čakamo na »veliko spremembo«, se nam zdi, kot da se ni zgodilo nič – in obupamo.

Starševstvo brez novoletnih zaobljub je mogoče – in pogosto bolj zdravo

Morda januar ni čas za obljube. Morda je čas za opazovanje. Za znižanje pritiska. Za priznanje, da starševstvo ni projekt osebne rasti, ampak odnos, ki se gradi počasi. Namesto ciljev raje izberi smer. Smer dopušča ovinke, postanke in napake. Cilj zahteva zmago ali poraz.

Če letos ne boš imel/a novoletnih zaobljub, to ne pomeni, da si obupal/a. Lahko pomeni, da si izbral/a bolj realno pot. In v starševstvu je to pogosto najboljša odločitev, ki jo lahko sprejmeš.

Jaz sem izbrala leto 2026 – leto brez zaobljub, bomo plavali. Včasih bo voda dereča in spet drugič mirna. Želim si le, da se bomo imeli dobro.

December nas drži pokonci z dogajanjem. Tudi če smo izčrpani, nas nosijo roki, obiski, pričakovanja, razbite rutine. Nekako zdržimo. Januar pa ne ponuja motenj. Zahteva vrnitev v red, v urnike, v zgodnja jutra in dolge popoldneve. In pogosto zahteva več, kot imamo v tem trenutku na voljo.

Utrujenost, ki nima imena

Veliko staršev januarja ne zna natančno poimenovati, kaj se dogaja. Ne gre nujno za žalost. Ne gre vedno za depresijo. Gre za občutek praznosti, težo v telesu, misli, ki so počasnejše. Gre za utrujenost, ki se ne konča z enim prostim dnem.

Telo je še vedno v zimskem načinu. Dnevi so kratki, svetlobe je malo, mraz sili v zaprt prostor. Glava pa bi morala biti že »v novem letu«, polna načrtov, ciljev, zagona. Ta razkorak med tem, kar čutimo, in tem, kar se od nas pričakuje, je eden glavnih razlogov, da je januar tako zahteven.

Starši se pogosto znajdemo v notranjem konfliktu: Zakaj nisem bolj motiviran/a? Zakaj sem že zdaj brez energije? In s tem si naložijo še dodatno breme – krivdo.

Otroci niso imuni na januar

Otroci januar občutijo zelo telesno. Manj je zunanje igre, več sedenja. Več pravil, manj izjem. Po praznikih, ko je bilo marsikaj dovoljeno, se svet spet zoži. Ni presenetljivo, da so pogosteje razdraženi, nemirni ali umaknjeni vase.

Starši to pogosto razumemo kot neposluh ali kot znak, da »nekaj ne deluje«. A pogosto gre samo za odziv na spremembo ritma. Otroci nimajo besed za sezonsko utrujenost. Imajo pa vedenje.

In kadar smo starši sami že na robu, nas otroški izbruhi hitreje preplavijo. Takrat ni problem pomanjkanje znanja o vzgoji, temveč pomanjkanje moči.

Pritisk novega začetka

Novo leto ima močno simboliko. Govori o novih začetkih, boljših navadah, več potrpežljivosti, več časa za družino. V teoriji zveni lepo. V praksi pa je januar pogosto mesec preživetja.

Za starše majhnih otrok, dojenčkov ali otrok s posebnimi potrebami novi začetek pogosto sploh ni mogoč. Noči so enake. Skrbi ostajajo. Obveznosti se ne resetirajo s koledarjem.

In vendar se zdi, kot da bi morali biti drugačni. Bolj zbrani. Bolj organizirani. Boljši. Ta tiha pričakovanja ne prihajajo vedno od okolice – pogosto si jih postavimo sami.

Zakaj o tem redko govorimo

Ker starševstvo še vedno pogosto prikazujemo skozi prizmo smisla, hvaležnosti in sreče. In vse to je res. A ni celotna slika. V sliki manjka prostor za obdobja, ko je težko brez jasnega razloga.

Januar ni dramatičen mesec. Ni krize. Je počasen, tih pritisk, ki se nabira iz dneva v dan. In prav zato je težko o njem govoriti. Ker se zdi, da »ni dovolj hud«, da bi ga jemali resno.

A dolgotrajna izčrpanost, ki ostane neopažena, se pogosto poglobi.

Morda januar ni za rast, ampak za ohranjanje

Narava januarja ne uporablja za cvetenje. Uporablja ga za mirovanje. Za zbiranje moči. Za tiho delo pod površjem. Morda bi si lahko tudi starši dovolili enako.

Morda januar ni mesec, ko moramo uvajati nove rutine, nove pristope, nove cilje. Morda je mesec, ko je dovolj, da stvari tečejo. Da so otroci varni. Da odnosi ne razpadejo. Da dan mine.

Kaj otroci v tem času zares potrebujejo

Otroci januarja ne potrebujejo dodatnih dejavnosti. Pogosto potrebujejo samo več prisotnosti staršev. Več razumevanja z njihove strani. Pogosto tudi potrditev, da je v redu, če so počasni, utrujeni ali sitni.

In to velja tudi za odrasle.

Starš, ki si dovoli biti človek, otroku daje eno najpomembnejših sporočil: da ni treba biti vedno v redu, da bi bil vreden bližine.

V majhni vasi je živela babica, ki je imela štiri vnukinje. Tako kot vsako leto so tudi letos prišle k njej za božične praznike, razen ene. Zaradi bolezni je morala ostati doma.

Pri babici je bilo vedno prijetno, v peči je vedno gorel ogenj, ona pa je sedela v gugalniku in pletla topla zimska oblačila.

Do nje je pristopila najstarejša vnukinja in jo prosila, naj ji splete tako dolg par nogavic, da jih bo lahko nataknila do kolena in eno na božični večer obesila na kamin. Ko je to slišala najmlajša vnukinja je babico zaprosila za nogavice, ki bi jih lahko nataknila do vrha noge. Bila je najmlajša. Največ časa od vseh vnukinj se je igrala. Zato se ji je zdelo prav, da ona dobi največ igrač.

Pristopila je srednja vnukinja in babico prosila naj ji tako splete nogavice, da jih bo lahko nosila več sezon in bodo rasle z njo. Babico je imela neskončno rada in nazaj domov je želela ponesti njen spomin.

Medtem ko se vnukinje zunaj drsale, kepale in gradile iglu je babica pletla. Pletla je ve dneve in noči. Božič se je bližal.

Prva je nogavice dobila najstarejša. Bile so ravno take, ko jih je naročila. Segale so ji do kolena in bile živih barv. Vnukinja jih je poizkusila in eno takoj obesila na kamin, čeprav še ni bil božični večer. Babica ji je rekla: »Pletla sem dan in noč, da te ne bo zeblo v noge. Obuj nogavice za v sneg.« Vnukinja se je nasmehnila. » Ne babica, nogavice potrebujem za Božička. Eno za tukaj in eno za doma. Toplih nogavic sem dovolj prinesla od doma, le da so vse krajše. » Babica je bila razočarana. Vseeno pa ni obupala. Začela je plesti nogavice za najmlajšo vnukinjo. Ker je bila manjša so bile nogavice prej končane.       Poklicala jo je in jo prosila, da jih preizkusi. »Babica, super nogavice so. Tako dolge so, da bo Božiček lahko spravil veliko daril«. Babica vnukinji ni ugovarjala in jo le tiho opazovala, kako je svojo nogavico obesila poleg nogavice najstarejše vnukinje.

Začela je plesti tretje nogavice, za srednjo vnukinjo. Med volno je vpletla elastično vrvico in uporabila vozle, ki se jih je naučila od svoje mame. Za zadnje nogavice je potrebovala največ časa. Vnukinja je ves čas nadzorovala dela in nestrpno čakala, da obuje nogavice. Ko jih je babica izročila je takoj smuknila vanje. Bile so ji ravno prav. »Babica, hvala. Ravno take sem si želela. Mi bodo prav tudi prihodnji božič?« Babica se je nasmehnila. »Seveda ti bodo, naslednji, še naslednji in nešteto božičev kasneje«.

Prišel je božični večer. Srednja vnukinja je zadnja obesila nogavico. Bila je najkrajša in najmanjša.

Na božično jutro je babica spekla božični kolač in skuhala topel čaj. Vnukinje je poklicala k mizi. Vse tri so najprej stekle do kamina. Na kaminu sta viseli dve krajši in ena zelo dolga nogavica. Po vzorcu in barvah je srednja vnukinja prepoznala, da je njena. Do vrha je bila napolnjena s sladkarijami, igračami in knjigami. Ostali dve sta dobili sadje in sladkarije, brez igrač. Njuni nogavici sta bili kljub vsemu premajhni za vse njune želje iz seznama.

Žalostni sta sedli za mizo in okregali babico, da jima je spletla premajhne nogavice. Babica pa jima je rekla: »Spletla sem vama točno takšne nogavice, kot sta si jih želeli. Celo poskusili sta jih, in bile so vama prav za letos«.

NAUK: Tekmovanje se ne izplača.

Pravljice so avtorsko delo MINIROKICE.SI

Morda vas zanima tudi:

• Pravljica skrivnost sladkornih palčk
• Pravljica Kdo je Božiček?

Jaka je pogosto opazoval, kako se starejši gozdni otroci zjutraj odpravijo v veliko rdečo hišico na robu gozda. Povedali so mu, da je to šola, kjer se učijo brati, pisati, risati in še marsikaj. Jaka je poslušal njihove zgodbe z velikimi očmi in si želel, da bi bil že dovolj star, da bi lahko tudi on šel v šolo.

In nato je prišel ta dan! Mami zajklja je Jaku zjutraj pripravila posebno kosilo. V torbico mu je spakirala sočno korenje, nekaj lepih rožic in ga opomnila, da je danes njegov prvi dan šole.

Jaka se je prebudil s trebuhom, polnim metuljčkov. Bil je mešanica vznemirjenja in kančka strahu. “Kaj, če ne bom našel prijateljev?” je razmišljal, “Kaj, če bo učiteljica zelo stroga? Kaj, če bom moral sedeti pri miru cel dan?”

Mami ga je potolažila, “Ne skrbi, Jaka. V šoli se boš naučil veliko novih stvari in spoznal veliko novih prijateljev. Bodi pogumen in bodi prijazen do vseh.”

Jaka je z mamo držal za tačko in počasi odkorakal proti veliki rdeči hiši. Hiša je imela na strehi majhen, rdeč dimnik, okoli pa je bil čudovit vrt, kjer so cvetele pisane rože. Ko sta prišla do vrat, je Jaka videl še druge živalice, ki so nestrpno čakale. Bila je mala lisica, veverička, medvedek in jazbec. Vsi so bili malo prestrašeni, a tudi vznemirjeni.

V razredu jih je pričakala prijazna učiteljica, Sovica Miša. Imela je velike, modre oči in očala, ki so ji sedela na nosu. “Dobrodošli, dragi moji učenci!” je rekla z nežnim glasom. “Jaz sem vaša učiteljica Sovica Miša. Danes se bomo spoznali in se naučili nekaj čarobnih besed.”

Jaka se je usedel v stol in opazoval druge. Sedel je poleg veveričke Anje, ki mu je ponudila oreh. Jaka je bil presrečen. Spoznal je še medvedka Medota in lisico Lilo. Skupaj so se smejali in pripovedovali šale.

Sovica Miša je medtem na tablo narisala črko A. “To je črka A. In vsi vemo, da je to prva črka v abecedi,” je dejala. Jaka je ponosno z nasmeškom na obrazu ponovil za njo in se veselil, da je vsak dan v šoli nekaj novega.

Ko so se popoldne končale šolske ure, je Jaka odkorakal domov. V torbici je imel nalepko, na kateri je pisalo, da je bil priden, v glavi pa veliko lepih spominov in spoznanj. Ko je prišel domov, je mami takoj povedal vse, kar je doživel. Povedal ji je, kako so se učili črk, kako se je spoznal z veveričko Anjo in kako je učiteljica Sovica Miša tako zelo prijazna.

In tako je Jaka ugotovil, da šola ni nič strašnega. Je le kraj, kjer se naučiš novih stvari, spoznaš nove prijatelje in ustvariš nepozabne spomine. Od takrat naprej je Jaka vsak dan zjutraj poskočno vstal in se odpravil v šolo. Prvi dan šole je postal začetek najlepšega obdobja v njegovem življenju.

V svetu, kjer so police trgovin polne bleščečih, a pogosto dragih igrač, se mnogokrat pozablja na izjemno vrednost preprostih, ročno izdelanih igrač. Te niso le prijazne do vaše denarnice in okolja, ampak so neprecenljive za razvoj vašega otroka in krepitev družinskih vezi.

Zakaj je ustvarjanje domačih igrač tako posebno?

• Spodbuja razvoj: Medtem ko otroci ustvarjajo in se nato igrajo z igračami “Sam svoj majster”, razvijajo fino motoriko, koordinacijo oči-roka, domišljijo in spretnosti reševanja problemov. Vsak zgrajen tunel ali sestavljena sestavljanka je korak naprej v njihovem razvoju.
• Učimo se o trajnosti: S preoblikovanjem “smeti” v igrače otroke že od malih nog učimo o trajnosti in ponovni uporabi. Pokažemo jim, da lahko stari predmeti dobijo novo življenje in namen.
• Kakovosten skupni čas: Izdelovanje igrač doma je fantastična priložnost za družinsko povezovanje. Gre za smeh, pogovore in deljenje idej, ki ustvarjajo nepozabne spomine. Nič ni bolj dragoceno kot preživljanje kakovostnega časa z vašimi najdražjimi.
• Neomejena ustvarjalnost: Vse, kar potrebujete, sta volja in nekaj osnovnih materialov, ki jih imate verjetno že doma. Možnosti za ustvarjanje so zares neskončne!

Odkrijte vse ideje v naši novi e-knjigi!

Prav z vsemi temi mislimi smo ustvarili popolnoma novo e-knjigo z naslovom:

“Sam svoj majster: Ideje za izdelavo preprostih igrač doma iz recikliranih materialov”

V tej obsežni e-knjigi boste našli podrobna navodila, sezname materialov in nasvete za izdelavo različnih igrač, prilagojenih različnim starostnim skupinam – od dojenčkov (0-12 mesecev), malčkov (1-3 leta) do predšolskih otrok (3-6 let). Pripravili smo vam ideje za:

• Senzorične stekleničke in mehke knjigice za razvoj čutil najmlajših.
• Škatle za vstavljanje oblik in preproste sestavljanke za razvoj motorike in spoznavanje sveta.
• Gledališča iz kartonskih škatel in domače lutke za spodbujanje domišljije in pripovedovanja zgodb.
• … in še veliko več!

Vsaka ideja je skrbno opisana in dopolnjena z nasveti, kaj se otrok z določeno igračo nauči. Seveda, varnost je vedno na prvem mestu, zato boste našli tudi pomembna opozorila in nasvete za varno ustvarjanje.

Ste pripravljeni, da se podate v svet ustvarjalnosti in skupaj z vašimi malčki ustvarite nepozabne igrače?

KLIKNITE TUKAJ in si zagotovite svoj izvod e-knjige “Ideje za ustvarjanje”

Veselimo se vaših ustvarjalnih podvigov! Delite z nami svoje kreacije na družbenih omrežjih z #MiniRokiceSamSvojMajster!

• dohodke vseh družinskih članov (preteklih 12 mesecev),
• premičnine in nepremičnine (npr. lastništvo avtomobila, zemljišč),
• stanje na TRR-ju, depozitih, varčevalnih računih, če presega določen znesek.

Varčevanje za otroka se načeloma šteje kot del premoženja staršev, dokler je otrok mladoleten. Po zakonu starši upravljajo z denarjem v otrokovo korist, zato to ni “ločeno” premoženje.

2. Kaj se zgodi, če imate varčevanje?

Če imate na računu npr. 5.000 € ali več, lahko CSD:

• upošteva to kot premoženje, kar zmanjša ali izključi pravico do določenih pomoči.
• zahteva, da to najprej “porabite za preživetje”, preden odobrijo npr. denarno pomoč.

3. Kdaj se torej varčevanje “ne splača”?

• Če imate nizek dohodek in prejemate:
  • denarno socialno pomoč,
  • varstveni dodatek,
  • subvencijo najemnine …

… lahko varčevanje, zlasti na računu, ki je viden (TRR, depozit, varčevalni račun), pomeni izgubo teh pravic.

4. Kdaj se varčevanje splača in kako ga skriti pred vplivom na pravice?

Varčevanje je smiselno, če:

• niste odvisni od CSD pravic ali jih prejemate le občasno (npr. otroški dodatek).
• želite dolgoročno graditi varnost (šolanje otroka, prvi avto, varna rezerva).

Pametne alternative:

1. Varčevanje na ime dedka/babice – če zaupate, saj ne bo upoštevano v dohodku vaše družine.
2. Investicijski skladi ali zavarovalni produkti – CSD težje pridobi podatke o njih, če niso v takojšnji likvidni obliki.
3. Gotovina (ni idealno, a še vedno najpogosteje uporabljeno “tiho” varčevanje).

5. Kaj pa če sredstva vežemo v depozit

Center za socialno delo ima vpogled v vezane depozite in jih prišteje k premoženju družine.

1. Zakaj se je treba z otroki pogovarjati o težkih temah?

Otroci čutijo več, kot mislimo. Tudi če še ne razumejo vsebine poročil, čutijo napetost odraslih, slišijo polgovore ali vidijo spremembe v vsakdanji rutini. Ti občutki brez razlage lahko vodijo v strah, občutke krivde ali napačne razlage.

Odprt, iskren in starosti primeren pogovor omogoča otroku:

• čustveno varnost,
• boljše razumevanje sveta okoli sebe,
• razvijanje empatije,
• oblikovanje lastnih mehanizmov za soočanje z izzivi.

2. Težke teme in kako jih predstaviti

Smrt

• Pojasnite smrt kot del življenja. Uporabite konkretne izraze, kot so »umrl je, ker njegovo telo ni več delovalo«, namesto evfemizmov »zaspal je«.
• Otrok naj ve, da ni kriv za smrt ljubljene osebe.
• Pomagajte mu izraziti čustva: s pogovorom, risanjem, skupnim obujanjem spominov.

Vojna

• Vprašajte, kaj otrok že ve ali je slišal, nato popravite morebitne napačne predstave.
• Poudarite, da je veliko ljudi, ki pomagajo in si želijo miru.
• Otrok naj čuti, da je sam varen, tudi če sliši o nevarnostih drugje.

Ločitev

• Otrok mora vedeti, da ni kriv.
• Pojasnite, da bodo oba starša ostala njegova skrbnika in da se ljubezen do njega ne spremeni.
• Ohranite rutine in predvidljivost, da se počuti varnega.

Bolezen

• Pri hudih boleznih razložite, kako bolezen vpliva na telo, in da so nekateri ljudje lahko dolgo bolni ali celo umrejo.
• Če gre za bolezen v družini, otroku omogočite, da izraža čustva in postavlja vprašanja.

Okoljska kriza

• Poudarite, da obstajajo rešitve in da ljudje delajo na tem, da zaščitijo planet.
• Spodbujajte otroka k dejanjem (recikliranje, sajenje dreves), da dobi občutek moči in vpliva.

3. Knjige in pravljice kot varno orodje

Zgodbe so za otroke most med resničnostjo in njihovim notranjim svetom. Prek pravljic lažje razumejo kompleksna čustva in situacije.

Kako uporabiti knjige pri pogovorih:

• Izberite knjige, primerne starosti in razvojni ravni.
• Preberite skupaj, nato se pogovorite o vsebini.
• Sprašujte: »Kako misliš, da se je počutil? Kaj bi ti naredil?«
• Naj otrok pripoveduje svoje misli in občutke skozi lik iz knjige.

Priporočene knjige:

• »Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad« – o žalovanju.
• »Ko se starša ločita« – otroku prijazno pojasni ločitev.
• »Zeleni planet« – zgodba o skrbi za okolje.
• »Moč srčka« – o občutkih in izražanju le-teh.

(Knjige naj bodo prilagojene jeziku, ki ga otrok razume – tako dobesedno kot simbolično.)

4. Kako odgovarjati na neprijetna ali globoka vprašanja

Otroci znajo vprašati zelo neposredno: »Ali bo babi res umrla?«, »Zakaj ljudje ubijajo druge?«, »Kaj če tudi ti zboliš?«

Pri odgovorih si zapomnite:

Bodite iskreni, a prilagodite odgovor starosti otroka.
Povejte le toliko, kolikor otrok želi vedeti. Pogosto jih zanima le en del odgovora.
Pustite prostor za čustva. Naj ve, da je normalno čutiti jezo, žalost ali strah.
Ne bojte se reči: »Ne vem.« Lahko dodate: »Ampak lahko skupaj poiščeva odgovor.«
Z vprašanji preverite razumevanje. »Kaj misliš, da to pomeni?«

5. Pogovor je proces, ne enkraten dogodek

Ne pričakujte, da boste v enem pogovoru razrešili vse. Pomembno je, da ste vedno na voljo, ko otrok želi govoriti – tudi sredi igre, v avtu ali pred spanjem. Pomembnejši od popolnih odgovorov je občutek, da je varen in slišan.

Pogovor z otrokom o težkih temah je izziv, a tudi priložnost. Priložnost, da skupaj rasteta v čustveni pismenosti, zaupanju in razumevanju sveta. Knjige, iskrenost in čas so vaša najboljša orodja. Ko otrok ve, da se z vami lahko pogovori o vsem – tudi o smrti, vojni ali skrbeh za prihodnost – zgradi notranjo moč, ki mu bo služila vse življenje.