Nekega dne, ko so se snežinke počasi umaknile sončnim žarkom in so prve ptice začele peti svojo melodijo, je gospa Pomlad, čudovita in ljubezniva vila, stopila iz svojih skrivališč v gozdu. S svojo obleko iz cvetnih listov, lasmi, ki so se lesketali kot sončni žarki, in obutvijo iz svežih trav, je vedela, da je čas, da pride v mesto. Po dolgem čakanju je bila pripravljena, da vsem prinese svežino, barve in vonj pomladi.
Ko je prišla na rob mesta, je videla, da je vse še vedno prekrita z zimskim spanjem – drevesa so bila gola, travniki so bili sivi in pusti, ulice so bile brez življenja. Toda gospa Pomlad ni bila nič zaskrbljena. Z nasmehom je pogledala v nebo, pomahala sončnim žarkom in povedala: “Zdaj je moj čas!”
Z roko je zamahnila in iz nje so začele rasti najlepše rože, ki so takoj zatem zacvetele po vsem vrtu in po mestnih poteh. Na vsakem koraku so se pojavile rože vseh barv, ki so se razprostirale kot mavrica na tleh.
Na robu vrta so se pojavile prve trobentice, z njihovimi rumenimi cvetovi, ki so kot majhni sončki pozdravljali jutro. Njihovi listi so se zibljevali na lahkem vetru, ki je ponesel vonj pomladi skozi celotno mesto.
Ob robu poti so začele cveteti prve vijolice, z vijoličnimi, nežnimi cvetovi, ki so širili sladek vonj. Po njihovi mehki površini so se drsali drobni kapljici rose, ki so jih srečali tisti, ki so se sprehajali po mestu.
Sredi vrta je zacvetela prva narcisa, njen cvet je bil kot zlati kamenček, ki je pozdravil vsakogar, ki je mimo šel. Z njeno svetlo rumeno barvo je pomlad vstopila v vsak kotiček mesta, medtem ko je nežno božala ljudi, ki so začeli občudovati njeno lepoto.
Gospa Pomlad pa ni pozabila na vrtnice. Zasmehnila se je in ob preprostem gestu z roko so se na mestnem trgu pojavile rožnate in rdeče vrtnice, katerih dišeči cvetovi so polnili zrak s svojim sladkim vonjem. Mimoidoči so se ustavili, da so vonjali cvetje in se veselili prihoda pomladi.
Ko so se mimo peljali otroci, so opazili tulipane v vseh barvah – od rumenih, oranžnih do rdečih in belih. Še posebej so imeli radi tiste, katerih cvetovi so se odprli v obliki skodelic, ki so pozdravile vsak pogled. Otroci so tekali okoli in jih nabrali v šopke, ki so jih dali svojim staršem.
A najlepši trenutek je prišel, ko je gospa Pomlad, kot sončni žarek, stopila na sredino mesta. Z roko je preletela nebo in občutila, kako svet postaja svetlejši in toplejši. Vzravnala se je in rekla: “Pomlad je prišla. Vse bo oživelo, vse bo cvetelo, vse bo polno barv in veselja.”
Vsa mesta so začela odmevati od smeha otrok, petja ptic in brenčanja čebel, ki so poiskale med na rožah. Zrak je bil poln svežih vonjav cvetlic, ki so napolnile vsako srce z radostjo.
Gospa Pomlad je s svojim prihodom prinesla življenje. Drevesa so začela poganjati nove liste, grmi so postali bogati z cvetovi, in travniki so se spremenili v pisano preprogo rož. Vse je oživelo, vse je bilo pripravljeno za pomlad.
Tako je pomlad zaživela v mestu, zahvaljujoč gospe Pomladi, ki je s svojo magijo in ljubeznijo do narave prinesla srečo in barve v vse kotičke sveta. In od tega dne dalje so vsak pomlad vsi vedeli, da bo vedno prišla ona – gospa Pomlad, ki bo poskrbela, da bo svet poln cvetja in veselja.
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.
