Nekoč, v gozdu, kjer so drevesa segala vse do oblakov in reka šepetala skrivnosti kamnom, je živel majhen zajček, po imenu Jaka. Jaka je bil izjemno radoveden zajček z mehkimi, dolgimi ušeski in repkom, ki je poskakoval, kot bi bil iz puhaste vate. Jaka je vsak dan preganjal metuljčke, se podil s prijatelji po travnikih in kopal vso dopoldne v reki.
Jaka je pogosto opazoval, kako se starejši gozdni otroci zjutraj odpravijo v veliko rdečo hišico na robu gozda. Povedali so mu, da je to šola, kjer se učijo brati, pisati, risati in še marsikaj. Jaka je poslušal njihove zgodbe z velikimi očmi in si želel, da bi bil že dovolj star, da bi lahko tudi on šel v šolo.
In nato je prišel ta dan! Mami zajklja je Jaku zjutraj pripravila posebno kosilo. V torbico mu je spakirala sočno korenje, nekaj lepih rožic in ga opomnila, da je danes njegov prvi dan šole.
Jaka se je prebudil s trebuhom, polnim metuljčkov. Bil je mešanica vznemirjenja in kančka strahu. “Kaj, če ne bom našel prijateljev?” je razmišljal, “Kaj, če bo učiteljica zelo stroga? Kaj, če bom moral sedeti pri miru cel dan?”
Mami ga je potolažila, “Ne skrbi, Jaka. V šoli se boš naučil veliko novih stvari in spoznal veliko novih prijateljev. Bodi pogumen in bodi prijazen do vseh.”
Jaka je z mamo držal za tačko in počasi odkorakal proti veliki rdeči hiši. Hiša je imela na strehi majhen, rdeč dimnik, okoli pa je bil čudovit vrt, kjer so cvetele pisane rože. Ko sta prišla do vrat, je Jaka videl še druge živalice, ki so nestrpno čakale. Bila je mala lisica, veverička, medvedek in jazbec. Vsi so bili malo prestrašeni, a tudi vznemirjeni.
V razredu jih je pričakala prijazna učiteljica, Sovica Miša. Imela je velike, modre oči in očala, ki so ji sedela na nosu. “Dobrodošli, dragi moji učenci!” je rekla z nežnim glasom. “Jaz sem vaša učiteljica Sovica Miša. Danes se bomo spoznali in se naučili nekaj čarobnih besed.”
Jaka se je usedel v stol in opazoval druge. Sedel je poleg veveričke Anje, ki mu je ponudila oreh. Jaka je bil presrečen. Spoznal je še medvedka Medota in lisico Lilo. Skupaj so se smejali in pripovedovali šale.
Sovica Miša je medtem na tablo narisala črko A. “To je črka A. In vsi vemo, da je to prva črka v abecedi,” je dejala. Jaka je ponosno z nasmeškom na obrazu ponovil za njo in se veselil, da je vsak dan v šoli nekaj novega.
Ko so se popoldne končale šolske ure, je Jaka odkorakal domov. V torbici je imel nalepko, na kateri je pisalo, da je bil priden, v glavi pa veliko lepih spominov in spoznanj. Ko je prišel domov, je mami takoj povedal vse, kar je doživel. Povedal ji je, kako so se učili črk, kako se je spoznal z veveričko Anjo in kako je učiteljica Sovica Miša tako zelo prijazna.
In tako je Jaka ugotovil, da šola ni nič strašnega. Je le kraj, kjer se naučiš novih stvari, spoznaš nove prijatelje in ustvariš nepozabne spomine. Od takrat naprej je Jaka vsak dan zjutraj poskočno vstal in se odpravil v šolo. Prvi dan šole je postal začetek najlepšega obdobja v njegovem življenju.
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.
