Daleč stran od mestnega vrveža, skrita med gorami in gozdovi, je stala samotna hiša. Bila je nekaj posebnega – zidovi so bili prepleteni s trtami, na vrtu so rasla drevesa, ki so obrodila sadove vseh letnih časov hkrati, in okoli nje je tekla reka, ki se je nikoli ni dalo prečkati na isti način dvakrat.
V tej hiši so živele tri sestre: sedanjost, prihodnost in preteklost. Vsaka je gledala na svet po svoje, in čeprav so bile povezane, je vsaka mislila, da je najpomembnejša.
🌿 Preteklost je imela svojo sobo na podstrešju. Bila je polna starih knjig, prašnih pisem in zbledelih fotografij. Vsako jutro je sedela ob oknu in gledala skozi starinsko lečo, ki ji je kazala vse, kar se je kdaj zgodilo – dobre in slabe trenutke, velike zmage in grenke izgube. Vsakemu, ki je prišel mimo, je želela povedati zgodbo, da bi se iz nje kaj naučil.
🌸 Sedanjost je imela svojo sobo na sredini hiše, kjer so bile vedno odprte zavese in kjer so dišale sveže pečene dobrote. Njen smeh je odmeval po sobah, in kadar si bil z njo, si se počutil lahkotno, kot da nič drugega ne obstaja. Zajtrkovala je na verandi, opazovala ptice in se veselila vsakega novega dne.
🌌 Prihodnost pa je živela v najvišjem stolpu, njena soba pa je bila polna zemljevidov poti, ki jih še nihče ni prehodil, in sanj, ki še niso postale resničnost. Vsak dan je gledala skozi daljnogled in si predstavljala vse, kar bi lahko bilo. Nikoli ni bila pri miru – vedno je nekaj načrtovala, vedno je hitela naprej.
Čeprav so živele skupaj, so se nekega dne začele prepirati.
🕰 Preteklost je dejala:
“Jaz sem najpomembnejša. Brez mene ljudje ne bi vedeli, kdo so. Vse, kar vedo, vse, kar so se naučili, vse, kar jih je oblikovalo – to je zaradi mene!”
✨ Prihodnost ji je hitro odgovorila:
“Ne, brez mene ljudje ne bi imeli sanj! Jaz sem tista, ki jim daje upanje, cilje, nekaj, za kar se je vredno truditi. Če bi poslušali samo tebe, bi za vedno obtičali v preteklosti!”
🌿 Sedanjost pa je zavzdihnila in rekla:
“A kaj je vse to brez mene? Vi dve vedno bežita – ena nazaj, druga naprej. Ampak življenje se dogaja tukaj in zdaj! Ljudje morajo občutiti trenutek, sicer bo vse zaman!”
Sestre so se tako hudo skregale, da so se vrata hiše zaprla in vrt okoli nje je začel veneti. Vsaka je ostala zaprta v svoji sobi, dokler ni nekega dne prišel popotnik.
Popotnik, ki je že dolgo potoval po svetu, je iskal modrost in odgovore. Ko je prispel do hiše treh sester, je opazil, da nekaj ni v redu. Drevesa so bila suha, reka je tekla brez odseva, in skozi okna ni bilo videti svetlobe.
Najprej je potrkal pri Preteklosti.
“Gospa,” jo je vprašal, “kaj se je zgodilo?”
“Sestra Prihodnost me ne ceni in Sedanjost me ne posluša,” je žalostno rekla. “Ljudje bi morali bolj spoštovati, kar je bilo.”
Popotnik je prikimal in se povzpel do Prihodnosti.
“Gospa,” jo je vprašal, “kaj se je zgodilo?”
“Preteklost me vleče nazaj in Sedanjost ne razmišlja dovolj naprej,” je odgovorila. “Ljudje bi morali bolj sanjati in načrtovati.”
Popotnik se je nazadnje odpravil do Sedanjosti, ki je sedela s sklonjeno glavo.
“Gospa,” jo je vprašal, “kaj se je zgodilo?”
“Sestri ne razumeta, da je življenje zdaj,” je rekla. “A sama ne morem vsega držati skupaj.”
Popotnik je premislil in nato stopil na sredo hiše, kjer so se lahko vse tri sestre slišale.
“Vsaka od vas ima prav, a nobena ni dovolj sama. Ljudje potrebujejo vse vas.”
“Preteklost,” je rekel, “brez tebe ne bi vedeli, kdo so. Tvoja modrost je ključna, da se ne ponavljajo napake.”
“Prihodnost,” je nadaljeval, “brez tebe ne bi imeli ciljev in sanj. Ti si tista, ki jim daješ razlog, da nadaljujejo pot.”
“Sedanjost,” je zaključil, “brez tebe življenje ne bi imelo okusa. Če ljudje ne občutijo trenutka, bodo zamudili vse, kar jim preteklost daje in prihodnost obljublja.”
Sestre so se spogledale in prvič po dolgem času razumele.
Sedanjost je odprla okna, Prihodnost je posadila nova semena, Preteklost pa je obnovila stare poti skozi vrt. Hiša je spet oživela, reka je zableščala v soncu, drevesa so ozelenela.
Od tistega dne naprej so sestre živele v ravnovesju.
Ljudje, ki so prišli mimo, so odhajali bogatejši – s spoštovanjem do preteklosti, veseljem v sedanjosti in upanjem v prihodnost.
In tako je bilo prav.
AVTOR: TEJA GORŠE
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.
