Pravljica Velika božična nogavica

Nekega božičnega večera je Božiček prinesel darila v božične nogavice. Ena od njih je bila nekoliko drugačna.


V majhni vasi je živela babica, ki je imela štiri vnukinje. Tako kot vsako leto so tudi letos prišle k njej za božične praznike, razen ene. Zaradi bolezni je morala ostati doma.

Pri babici je bilo vedno prijetno, v peči je vedno gorel ogenj, ona pa je sedela v gugalniku in pletla topla zimska oblačila.

Do nje je pristopila najstarejša vnukinja in jo prosila, naj ji splete tako dolg par nogavic, da jih bo lahko nataknila do kolena in eno na božični večer obesila na kamin. Ko je to slišala najmlajša vnukinja je babico zaprosila za nogavice, ki bi jih lahko nataknila do vrha noge. Bila je najmlajša. Največ časa od vseh vnukinj se je igrala. Zato se ji je zdelo prav, da ona dobi največ igrač.

Pristopila je srednja vnukinja in babico prosila naj ji tako splete nogavice, da jih bo lahko nosila več sezon in bodo rasle z njo. Babico je imela neskončno rada in nazaj domov je želela ponesti njen spomin.

Medtem ko se vnukinje zunaj drsale, kepale in gradile iglu je babica pletla. Pletla je ve dneve in noči. Božič se je bližal.

Prva je nogavice dobila najstarejša. Bile so ravno take, ko jih je naročila. Segale so ji do kolena in bile živih barv. Vnukinja jih je poizkusila in eno takoj obesila na kamin, čeprav še ni bil božični večer. Babica ji je rekla: »Pletla sem dan in noč, da te ne bo zeblo v noge. Obuj nogavice za v sneg.« Vnukinja se je nasmehnila. » Ne babica, nogavice potrebujem za Božička. Eno za tukaj in eno za doma. Toplih nogavic sem dovolj prinesla od doma, le da so vse krajše. » Babica je bila razočarana. Vseeno pa ni obupala. Začela je plesti nogavice za najmlajšo vnukinjo. Ker je bila manjša so bile nogavice prej končane.       Poklicala jo je in jo prosila, da jih preizkusi. »Babica, super nogavice so. Tako dolge so, da bo Božiček lahko spravil veliko daril«. Babica vnukinji ni ugovarjala in jo le tiho opazovala, kako je svojo nogavico obesila poleg nogavice najstarejše vnukinje.

Začela je plesti tretje nogavice, za srednjo vnukinjo. Med volno je vpletla elastično vrvico in uporabila vozle, ki se jih je naučila od svoje mame. Za zadnje nogavice je potrebovala največ časa. Vnukinja je ves čas nadzorovala dela in nestrpno čakala, da obuje nogavice. Ko jih je babica izročila je takoj smuknila vanje. Bile so ji ravno prav. »Babica, hvala. Ravno take sem si želela. Mi bodo prav tudi prihodnji božič?« Babica se je nasmehnila. »Seveda ti bodo, naslednji, še naslednji in nešteto božičev kasneje«.

Prišel je božični večer. Srednja vnukinja je zadnja obesila nogavico. Bila je najkrajša in najmanjša.

Na božično jutro je babica spekla božični kolač in skuhala topel čaj. Vnukinje je poklicala k mizi. Vse tri so najprej stekle do kamina. Na kaminu sta viseli dve krajši in ena zelo dolga nogavica. Po vzorcu in barvah je srednja vnukinja prepoznala, da je njena. Do vrha je bila napolnjena s sladkarijami, igračami in knjigami. Ostali dve sta dobili sadje in sladkarije, brez igrač. Njuni nogavici sta bili kljub vsemu premajhni za vse njune želje iz seznama.

Žalostni sta sedli za mizo in okregali babico, da jima je spletla premajhne nogavice. Babica pa jima je rekla: »Spletla sem vama točno takšne nogavice, kot sta si jih želeli. Celo poskusili sta jih, in bile so vama prav za letos«.

NAUK: Tekmovanje se ne izplača.

 

Pravljice so avtorsko delo MINIROKICE.SI

 

Morda vas zanima tudi:

Kontakt

logo 272x90

Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.