Kako sem sinu razložil pasti interneta

Včeraj je moj sin prišel domov s svetlečimi očmi in samozavestno izjavil: “Mami, danes smo se v šoli učili o lažnih novicah! Recimo, če bi kdo pisal, da ima žirafa dva vratova, to ni res, kajne?, ali pa če bi jo AI narisala, to ni res”

Pohvalila sem ga, ker je razumel koncept, a nato dodal še nekaj zanimivega: “Pa tudi, če ti piše kakšen starejši gospod in pravi, da si tvoj prijatelj, to je lahko past!”

Veselilo me je, da se o teh stvareh pogovarjajo v šoli, a sem hkrati vedela, da razumevanje pasti interneta ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Zato sem mu postavila vprašanje:

“Kaj pa, če bi ti na spletu pisala mlada punca in ti rekla, da je enako stara kot ti? Bi se pogovarjal?”

Za trenutek je obstal in skomignil z rameni: “Ja, zakaj pa ne? Če je prijazna.”

In ravno tukaj sva naletela na težavo – otroci pogosto razumejo, da so lažne novice nekaj absurdnega, kot tista o žirafi z dvema vratovoma. Toda prepoznati bolj subtilne prevare je veliko težje.

Stvari na internetu niso vedno resnične

Pogovarjala sva se o tem, da lažne novice niso vedno smešne ali očitno napačne. Včasih so prikrite kot resnične zgodbe, včasih pa nekdo laže z določenim namenom – da nekaj proda, da manipulira ali celo prevara.

Postavila sem mu še eno vprašanje: “Kako bi vedel, ali je oseba, ki ti piše, res tvoja vrstnica?”

Najprej ni imel odgovora, potem pa poskusil: “Vprašal bi jo, v katero šolo hodi.”

“Kaj pa, če si je šolo izmislila?” sem ga vprašala.

Videla sem, da začenja razumeti.

Kako otrokom pomagati prepoznati spletne prevare?

1. Vprašanja so ključna
   Naučila sem ga, da mora vedno razmišljati: Kdo mi to govori? Kako to ve? Kdo ima od tega korist? Če nekaj zveni prelepo, da bi bilo res, potem je zelo verjetno, da ni.
2. Ne zaupaj vsemu, kar vidiš ali prebereš
   Povedala sem mu, da moramo preveriti novice iz več virov. Če nekaj trdijo samo na eni spletni strani ali v enem videu, to še ne pomeni, da je res.
3. Internet ni vedno varen prostor
   Pojasnila sem mu, da se za prijaznim sporočilom lahko skriva kdorkoli – tudi nekdo, ki se pretvarja, da je mlajši. To ni zato, ker bi bil svet nevaren, ampak zato, ker je vedno dobro biti previden.
4. Primeri iz resničnega sveta pomagajo
   Pogovarjala sva se o resničnih zgodbah – o tem, kako so ljudje verjeli lažnim zgodbam in kako so se naučili iz napak. Smejala sva se smešnim teorijam zarote, a hkrati resno govorila o tem, kako hitro se lahko napačne informacije razširijo.

Na koncu je rekel: “Mami, to je ful zakomplicirano. Mislil sem, da samo preveriš, ali ima nekdo dva vratova, pa je.”

Nasmehnila sem se in mu odgovorila: “Ja, ampak včasih je lažna novica preoblečena v nekaj, kar bi zlahka verjel. In to so tiste, na katere moramo biti najbolj pozorni. Umetna inteligenca pa je že tako dobra, da je skoraj ne opaziš”

Videla sem, da mu nekaj še vedno ni čisto jasno, naredila sva tudi nekaj fotografij z umetno inteligenco, a najina razprava se je šele dobro začela. In to je najpomembnejše – da se otroci o teh stvareh sprašujejo in da imajo prostor, kjer lahko o njih odkrito govorijo.