Porodniško in očetovsko nadomestilo

Če zavarovanec izpolnjuje v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) naštete pogoje, mu pripada porodniško nadomestilo:

  1. v času materinskega dopusta – pravica do materinskega nadomestila
  2. v času očetovskega dopusta – pravica do očetovskega nadomestila (60 dni)
  3. v času starševskega dopusta – pravica do starševskega nadomestila

Upravičenci do porodniškega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta:

so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta, kot je na primer: plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost, denarna pomoč v času brezposelnosti.

Izračun materinskega nadomestila: seštevek bruto osnove dohodkov od katerih so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih) / 12 = povprečje bruto osnove za porodniško nadomestilo, ki ga mati prejema prve tri mesece porodniškega dopusta..

Izračun starševskega dopusta: od 1.1.2019 višina starševskega dopusta zopet znaša 100% (prej je bila kar 6 let zaradi državnih varčevalnih ukrepov 90% višine bruto osnove za porodniško), kar pomeni, da lahko tudi za izračun starševskega dopusta uporabimo enak izračun kot za materinsko nadomestilo.

Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke NE štejejo:

  • prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela
  • prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer: dnevnice, kilometrine, prevoz na delo)
  • regres za letni dopust
  • nagrade ob delovnih jubilejih
  • prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki
  • odpravnine
  • prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, prejemki v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev,
  • drugi prejemki, ki so bili izplačani delavcu poleg njegove plače in
  • drugi dohodki iz delovnega razmerja.

 

Kontakt

logo 272x90

Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.