Pravica staršev do dela s krajšim delovnim časom

Mama ali oče imata pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki lahko obsega 4,5, 6 ali 7 ur-ni delavnik, odločitev je na strani delavca. Koliko časa staršema pripada pravica je odvisna od števila sorejencev ali gibalne oviranosti otroka.


Pravica staršev do skrajšanega delovnega časa

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
  • eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka;
  • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čimer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada nobenemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Pri tem bi poudarila, da pravica ne pomeni izplačila celotne višine plače, kot da bi delali za polni delovni čas. Višina plače je sorazmerna. V pokojninsko osnovo se vam vplačujejo prispevki do polnega delovnega časa, kar bo vplivalo na število delovnih let pri odmeri pokojnine.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa bodite pozorni na to, da:

  • se pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer na centru za socialno delo, ki je pristojen glede na materino stalno prebivališče (če se pravica uveljavlja po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge);
  • k vlogi priložite kopijo aneksa ali pogodbe o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega;
  • če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti, vlogi priložite tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta (s predloženo zdravstveno dokumentacijo center za socialno delo pridobi mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči o pravici).

Uveljavljanje pravice

O koriščenju pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega mora delavec obvestiti delodajalca najmanj 30 dni pred nastopom pravice. Delodajalec in delavec zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa lahko skleneta le aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Delavec pri Centru za socialno delo (CSD) pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveze.

Delodajalec vam zato izrabe te pravice ne sme preprečiti ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicuje ali izgovarja na potrebe delovnega procesa.  Delodajalec vam, v kolikor uveljavljate to pravico tudi ne sme naložiti nadurnega dela, neenakomerno razporediti delovnega časa ali vam delovni čas prerazporediti.