Prvi mesec v vrtcu

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli – prvi mesec je bil za nas razburljiv. Srečali smo se s paketom bolezni, ki sva jih dobrodušno nenamenoma nase prevzela tudi z možem. Če pogledam nazaj, lahko rečem, da se je življenje pričelo umirjati. Končno sem obiskala frizerja, se obula v visoke pete in si privoščila shoping “za dušo”. Šele sedaj ugotavljam, da sem bila zadnje tri leta super natempirana in sem prevečkrat pozabila nase. Premalokarat sem se vprašala kako se počutim, si postavila lastne meje in si priznala, da sem samo človek. 

---

Za odlog pričetka vrtca sem se odločila zavestno že  med nosečnostjo, nekateri se z mojo odločitvijo niso strinjali, pomembno je da sva se strinjala jaz in mož. Želela sem si, da preživimo čim več kakovostnega časa skupaj. Ko otroci prestopijo prag vrtca se vse spremeni in tako je tudi prav, vendar vse ob svojem času. Priznam,  da je bilo na trenutke naporno in težko. Doma smo se strogo držali ur obrokov in počitka, tako da jima je bil vstop v vrtec lažji. Veliko smo bili (in smo še) na igriščih, tako da sta spoznala svoje bodoče prijatelje iz vrtca in razvijala socialne veščine. Če bi se še enkrat odločala, bi storila enako – počakala z vstopom v vrtec do najmanj 18 meseca, ker sem imela to možnost.

Ker sta otroka starejša smo dobili dodatne točke pri vpisu in bili sprejeti v vrtec prve izbire. Izbrala sem datum 1. september – začetek novega šolskega in vrtčevskega leta.

Lan je ob vstopu v vrtec spoznal 5 novih prijateljev, Nik kar 19. Moram pohvalit čudovito vzgojiteljico in pomočnico, ki so nam dopustile, da sem Lana uvajala cel teden. Z njim sem preživela eno ali dve uri dnevno, nato pa ga prepustile vzgojiteljici. Vsak dan dlje, dokler ni Lan prespal.

Na začetku je bilo težko. Lan je veliko jokal in vzgojiteljici (zame sta enako pomembni, čeprav imata različna čina) odrival stran. Zvlekel se je v kot in jokal deset minut. Če sem iskrena, nič ni bolj bolelo kot trenutek, ko sem zaprla vrata vrtca in skozi okna slišala Lanov glasen jok na pomoč. Naslednji dan sem mu sabo dala mehko ninico. Svoje najljubše igračke še nima, je bila pa ninica nekaj kar ga je spominjalo na dom. V vrtcu je iz rok ni spustil niti za sekundo.

Tretji dan je ninico pokazal vzgojiteljici. Tekom dneva je pustil, da ga je vzgojiteljica božala po hrbtu, več od tega ni šlo. Po nekaj dneh se je prišel sam stisnit v objem in začel stegovati roke proti vzgojiteljicama. Po enem mesecu bivanja v vrtcu ne zajoka niti takrat, ko ga pridem iskat.

Verjamem, da je lep sprejem vrtca posledica dolgega uvajanja. Če le imate možnost in na drugi strani pripravljenost vzgojiteljic otroke uvajajte čim dlje. Bodite z njimi! Raziskujte igračke, igralnico, naj ob vas dobijo občutek varnosti. Ob uvajanju je ključnega pomena odnos med vami in vzgojiteljico. Poskušajte čim več komunicirati, se nasmejati in otroku pokazati, da ga predajate topli osebi, ki bo odlično skrbela zanj.

V vrtec je prvič zakorakal tudi Nik. Z njim je bilo lažje, ker je starejši. Prvi dan sem šla z njim v igralnico in hitro ugotovila, da nimam tam kaj iskati. Pritekla je punčka in ga močno objela, nato še fantek s knjigo dinozavrov in drugi fantek s kavico…Z vzgojiteljicama sem zelo zadovoljna. Sta izjemno topli in nasmejani osebi.

Tako kot vsi otroci ima tudi Nik dan, ko mu je vse odveč in pride dan, ko bi še malo ostal. Opažam, da se je v vrtcu naučil veliko novega in sem vesela, da so ga dobro sprejeli.

Prvi mesec vrtca lahko opišem kot pozitiven mejnik v življenju mojih fantov z grenkim priokusom – Pandorino skrinjico bolezni. Po dveh tednih v vrtcu smo s prehladom in trebušno virozo obležali vsi štirje. Wc školjko smo si podajali eden za drugim, pralni stroj je tisti teden prestajal test vzdržljivosti, ker je pral brez prestanka. Preoblečem posteljnino enemu in jo umaže drugi. Operem pobruhano kuhinjsko preprogo, še preden je bila suha jo je v loku iz stola pobruhal drug bolnik.

Tako pač je. Dobra stran vrtca je razvijanje socialnih veščin, učenje in spoznavanje sveta okoli sebe. Slaba stran pa so bolezni, ki pridejo in minejo, znanje ki so ga otroci nabrali in odnosi, ki so jih zgradili ostanejo za vedno.