Zakaj ljudje v množici ne želijo pomagati

Ljubljana je vsekakor veliko bolj hladno mesto, kot manjša mesta, kjer te pozna vsaka prodajalka, pek te pozdravi po imenu in v baru dobiš pijačo, ki jo vedno piješ. V večjih mestih hodimo eden mimo drugega kot neznanci. Ste se kdaj vprašali čemu je tako? In kaj ima to veze z vašo službo?

Pojav brezčutnosti očividcev

Zagotovo ste že slišali za socialne eksperimente, kjer se nekdo sredi mesta pade na tla in nenadoma več ne kaže znakov življenja. Seveda močno botruje tudi to ali je oseba v obleki ali ni, vendar to so druge spremenljivke, ki tukaj niso ključne. Nastane pojav brezčutnosti očividcev. Čim več je očividcev nesrečnega dogodka, tem manj je tistih, ki so pripravljeni pomagati človeku v nesreči. Učinek očividca nastane zaradi človeškega vedenja v dotični situaciji, katerega povzroči razpršenost odgovornosti. To velja tudi za druge okoliščine.

Predstavljajte si, da se zaposlite v podjetju z dvema  isto vrednima direktorjema. V kolikor v podjetju ne gre za klasično hierarhijo (glavni direktor pritiska na tistega pod sabo in tako naprej) nastane hud problem. Vsaka oseba ima svojo vlogo, ker je ne uspe opraviti prelaga odgovornost na drugo osebo. Si predstavljajo situacijo, ko vas odpustijo z dela, določijo vam odpovedni rok en teden, v najboljšem primeru 90 dni. Vsi sodelavci s katerimi ste delili svoje izkušnje, skupaj hodili na malico in se veselili skupnih uspehov, od vas odmaknejo roke. Saj je hudo, da so te odpustili, vendar na srečo niso njih. Postanejo brezčutni očividci, ki samo gledajo. Predstavljaj si situacijo ko moraš izprazniti pisarno, kjer imaš ogromno stvari, saj si le delal 10 let, ali lahko pričakuješ od sodelavcev, da ti bodo priskočili na pomoč? Ne, ker nisi več njihov, in nihče ne bo prevzemal odgovornosti. Še posebno je ta efekt viden, ko gre kaj narobe. Kolikokrat so se sodelavci pred šefom postavili zate? Če bi se eden postavil bi prevzel odgovornosti, razen če se postavijo vsi, vendar svet ni enoten, če bi bil, ne bi bilo terorizma, upora, hinavščine in protesti bi bili veliko bolj učinkoviti.

Kako rešiti situacijo, ko postaneš tarča brezčutnih očividcev?

Če si odpuščen, sprejmi odgovornost in ne pričakuj pomoči drugih, saj ti bo s tem samo težje, ohraniti moraš mirnost in nikakor ne razvijati jeze. Če se agresivno želiš odmakniti od situacije (ali z grožnjo ali z begom v nesreči) boš izzval burno reakcijo in tvoj cilj zagotovo ne bo dosežen.

Če se držiš svojih načel in reagiraš premišljeno ter počasi, daš ljudem možnost sprememb. Oziroma če odkorakaš počasi iz kraja dogodka (tj. preneseš odgovornost za pomoč na drugega) zagotovo ne boš povlekel nase še več pozornosti in negativnega upora, to je še vedno najboljša taktika pri sporu s šefom, saj ne moreš pričakovati, da boš imel zaledje. Moje stališče je, da je potrebno v množici ne glede na vse pomagati. Potrebno je prevzemati odgovornost, samo predstavljajte si, da bi bili vi na tistem mestu. Če bomo spremenili mišljenje, bo svet lažji. Vendar zapomnite si, težave je potrebno reševati konstruktivno in ne z protinapadom, vendar je potrebno stati za poštenimi dejanji in nuditi oporo tistim, ki to potrebujejo.

Bodimo sposobni prevzemati ODGOVORNOST!