Mislim, da si Miklavž Miralejski zasluži posebno mesto na mojem blogu, saj starejši sin nosi njegovo skrajšano ime – Nik. Miklavžev dan se v zahodnih krščanskih državah praznuje 6. decembra, znan pa je predvsem po tem, da prinaša darila. Manj znano pa je, kako je ta običaj sploh nastal.
Nikolaj je živel v 4. stoletju kot škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je edini otrok, saj njegova starša dolgo nista mogla imeti otrok. Oba sta bila zelo radodarna do revežev, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni “zmaga ljudstva”) pa ju je v tem posnemal. Ko sta starša umrla, je svoje premoženje razdelil med reveže in postal redovnik. Njegova dobrota se je ohranila skozi stoletja, saj so v evropskih državah fantje v njegovem imenu oblečeni v škofe prosili za miloščino za uboge.
Običaji se od države do države močno razlikujejo
Na poljskem pridni otroci darila najdejo pod svojimi blazinami, poredne pa zjutraj pod blazino pričaka kos premoga. Miklavža spremljata dva angela, hudobni angel (parkelj) in dobri angel tako kot pri nas.
Na Nizozemskem otroci za konja svetega Miklavža nastavijo čevelj, napolnjen s senom in korenčkom. Na dan Miklavža so darila označena s premetankami imena, otroci pa morajo ugotoviti komu pripada kakšno darilo.
V ZDA je običaj, da otroci na dan svetega Miklavža čevlje pustijo v preddverju in upajo, da bodo naslednji dan polni kovancev.
V Franciji darila nosi osliček v svoji košari. Večer pred prihodom svetega Miklavža si pripovedujejo zgodbe o mogočnem delu svetega Miklavža, zavetnika otrok.
Miklavž in njegovo spremstvo
Mikavža spremljajo temačni parkeljni. Gre za mitološko bitje, ki se pogosto pojavlja v igrah in zgodbah. Čeprav se videz parklja od države do države nekoliko razlikuje, ima povsod podobne glavne značilnosti. Ima kosmato telo, pokrito s črnimi ali rjavimi dlakami, ki ga dopolnjuje dolg, prav tako dlakav rep. Na nogah ima preklana kopita ali parklje, v nekaterih kulturah tudi kremplje. Glavo mu krasijo rogovi. Iz ust se mu vije dolg, rdeč, včasih tudi preklan jezik. V nekaterih kulturah ima tudi dolge ostre zobe, podobne vampirskim.
Poleg parkeljnov so v spremstvu tudi angeli, ki pogosto delijo darila. Predstavlja protiutež parkeljnom in prinašajo dobro. Teh so otroci najbolj veseli :).
Običaji obdarovanja se spreminjajo
Po pravilu Miklavž prinaša skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti jabolka, mandarine, fige, orehe, suho sadje ali kakšne sladkarije za pridne otroke, porednim pa pusti le šibo. No, način obdarovanja otrok se je v zadnjih nekaj letih nekoliko spremenil – sadje, orehe in sladkarije so v nemalokateri družini zamenjala nekoliko drugačna darila, barvice, knjige, igrače.
Ne pozabimo: otroci si ne bodo zapomnili tistega, kar je v košu, čevlju, vreči ali čemerkoli že, zapomnili si bodo občutek, ko bodo odpirali darila. Ob nakupovanju ne smemo pozabiti na pomen vseh treh decembrskih mož. Dobroto. Vzemite si čas, preživite ga skupaj z družino in naj ne bodo igrače samo motilo za otroke, temveč priložnost, da sedete za skupno mizo in se igrate skupaj. Darila bodo otroci pozabili, nikoli pa ne bodo pozabili občutkov, ki so jih imeli, ko so se igrali z vami.
Morda vas zanima tudi:
Kontakt
Sem mama, partnerka in poslovna ženska, ki obožuje visoke pete. V prostem času rada preberem dobro knjigo, pišem in ustvarjam. Družbo nam dela mala bela kepica, nemški špic LORD.
